Tina Teržan

V Škofji Loki je bila zadnja predvolilna nedelja je bila obsijana s soncem. Nisem je najbolje izkoristila, saj smo imeli spet bolnika. Prejšnjo nedeljo je zakuhal Vid, to nedeljo pa Jan. Moji otroci že od nekdaj vedo, kdaj morajo zboleti, da so deležni mamine pozornosti. Vid je nekaj let zbolel vedno na prvi dan mojega dopusta. Zdaj je nekoliko bolje, običajno zboli v petek.

Nedeljski večer sem tako preživljala pred televizorjem, z likalnikom v roki. Pri poročilih na SLO 1 sme bila navdušena nad objektivnostjo poročanja o napovedih volilnih izidih prihodnjo nedeljo. Res je zanesljivo napovedovati izid volitev na vzorcu ankete med 500 volilci – haha.  Seveda se novinarka niti slučajno ni zmotila, da bi omenila stranko Zares. A to je v zadnjih tednih ustaljena praksa. Verjetno imamo premalo afer, ali pa se nas morda bojijo. Prebrala sem namreč članek Slavoja Žižka v sobotnem Delu. Zanimivo in poučno.

Čaka me še pet dni kampanje, ki jih bom skušala čim bolj izkoristiti. Vesela sem, ker se je Zorica pozdravila in mi sporočila, da od srede naprej lahko računam tudi na njeno pomoč.

Včeraj sem dopoldne preživela na škofjeloški tržnici. V sivem dnevu sem kot artikel konkurirala kolerabi, cvetju, svečam, piškotom, zelju, jušnim rezancem in mesu.

Saj je bilo fino – vrsta zabavnih pogovorov, težavnih, prijetnih in zabavnih vprašanj.

A naj bo dovolj. Kampanja se zaključuje, stojnice ne mislim več postavljati. V načrtu sem sicer imela še eno, na zadnji dan volilne kapanje. Se bomo takrat raje zbrali ob kavi, čaju ali kuhanem vinu (na samoplačniški način, seveda), najverjetneje kar pri Miholu. Javim!

Tale volilni mesec so v glavnem četrtkovi večeri na slovenskih televizijah namenjeni soočenjem kandidatov na prečasnih volitvah. Sama nimam vedno dovolj močnih živcev, ki bi mi dopuščali pred televizorjem presedeti skoraj tri ure. Pa tudi ne vem, zakaj bi. Pogosto se mi namreč zdi, da voditelji zgolj tekmujejo med sabo, kdo bo kakega od kandidatov z vprašanjem bolj spravil v zadrego. Nobene zares vsebinske razprave, ki bi gledalcu omogočile, da bi si ustvaril realno podobo o kvaliteti posameznih programov.
A četrtkovo soočenje štirih javnomnenjsko preferiranih voditeljev na POP TV je v enem delu zares preseglo mero dobrega okusa. To je bila predstavitev življenskih sopotnic teh kandidatov. Da ne bo pomote, gospe so vsaka zase spoštovanja vredne ženske, ko pajih postavijo v vlogo privešenih okraskov, je to poniževalno zanje in za vse ženske.

No, mene čaka edino soočenje 1.12.2011, na Radiu Sora. Brez  spremstva življenskega sopotnika.

Danes sem objavila svoj nagovor na predstavitvi kandidature, ki sem jo imela pred dnevi. Praktično dobeseden prepis izrečenega. Med brskanjem po lastnem blogu (ura je bila nekje druga zjutraj, počutila sem se popolnoma prazno) sem naletela na zapis izpred treh let.

Zapisujem v valovih (morda celo res: kampanjsko). Kljub temu se mi zdi, da zapisi niso ničvredni. Zapisana beseda pač ostane. In tako ne skrivam, da sem o kakšni stvari spremenila mnenje, celo sebe sem po treh letih označila kot “političarko” . Po drugi strani bi z malo samoljubja vseeno ocenila, da sem še kar konsistentna.

A ravno zaradi zapisov, ki jih ne popravljam za nazaj in ne umikam, si lahko o tem vsak ustvari svoje mnenje.

Včeraj zvečer. Po ustaljeni praksi v galeriji Franca Miheliča, v  Kašči, prostor – domač, število zbranih obiskovalcev – mad pričakovanji, posebna gosta Vito Rožej in Darja Radić – bila sta  super, scenarij – brezhiben, moderator Rok Kužel – profesionalen, šopek rož ob koncu – prekrasen.

Vsem, ki ste bili prisotni – iskrena hvala, vsem, ki vas ni bilo – lahko vam je žal!

p.s.: moj nagovor samo še slovnično uredim, pa ga objavim.

Včerajšnji večer sem preživela doma, z mojimi fanti. Seveda je bila to tudi priložnost za nekoliko bolj tememljit pogovor z mojim šolarjem o njegovem šolskem delu. Ker sem čisto navadna mama, sem imela tudi nekaj pripomb, to pa je mojega najstnika razburilo do te mere, da mi je poočital, da tudi jaz nisem »brezmadežna« in da o meni sliši marsikaj.
Pa sem vrtala vanj, kaj je mislil s tem in mi je povedal, da ga zaradi moje kandidature vrstniki zafrkavajo: da kandidiram, ker se rada kažem, da so moji letaki romali na kup starega papirja, da nimam »šans«,….
Vem, da večina pripomb ni zrasla na zeljnikih trinajstletnikov, zato jim ne zamerim, saj so le odraz trenutnih razmer. Mojemu trinajstletniku razložila, da mora človek v življenju početi stvari, v katere verjamem in za katere misli, da so prave. In jaz sem prepričana, da ravnam prav.

Ker v teh dneh mojo ožjo in širšo družino nekoliko zanemarjam, sem se jim oddolžila z nedeljskim kosilom v stilu Martinovega. Načrte mi je nekoliko prekrižal Vid, ki je zbolel (angina) in zato je bila polovici gostov pojedina servirana v plastične posodic, za dostavo na njihov naslov pa so poskrbeli sami.

Skrivnost moje odlične gosi:
Gos (3 kg)  večer pred prihodom gostov očistimo. Znotraj jo nasolimo z grobo himalajsko soljo. Jabolko razpolovimo, očistimo pečke in s polovico zapremo odprtino pri vratu. Napolnimo jo z nadevom iz kruha, drobovine (ki jo prepražimo na čebulici), dveh jajc in mleka, po okusu dodamo še sol, majaron, lahko tudi poper. Z drugo polovico jabolka zapremo še eno odprtino. Gos po zunanji strani premažemo z »domačo vegeto« in premažemo z oljem.
Naslednji dan gos položimo v velik pekač in zalijemo z vročim oljem. Damo v pečico na 180°C in pečemo štiri ure. Med peko jo pridno polivamo s polivko, ki jo pripravimo iz vode, ki jo prevremo skupaj z lovorjevim listom, tremi brinovimi jagodami in dvema žlicama »domače vegete«.

Gos in nadev serviramo z mlinci in rdečim zeljem. Pa dober tek!

Spoštovani,

vabim vas na javno predstavitev svoje kandidature za poslanko
Državnega zbora. Predstavitev bo v sredo, 23.11.2011, ob 19.00 uri, v Kašči,
v prostorih Galerije Franceta Miheliča, Spodnji trg 1, Škofja Loka.

Skupaj s podporniki in gosti vam bom skušala pripraviti prijeten večer.

Hvala in na svidenje!

Tina Teržan,
kandidatka Zares za škofjeloško poslanko

Končno sem se ogrela po sobotni stojnici na Placu. Glede na to, da je bila to predzadnja volilna sobota, nas je kar nekaj loških kandidatov nagovarjalo mimoidoče. Za pestro vzdušje  (glasbeno kuliso) pa je poskrbel trgovec (Bokal sport), ki je praznoval petnajsto obletnico svoje trgovine s športnimi izdelki.
Z obiskom na stojnici sem zadovoljna. Predvsem me veseli, da volivci postavljajo vsebinska vprašanja – o pridelavi zdrave hrane, o skrbi za najrevnejše sloje, o neugodnih pogojih za delovanje različnih društev … Torej morda malo le drži, da bodo na tokratnih volitvah ljudje izbirali svoje predstavnike v zakonodajnem telesu tudi po programih.

Kot rdeča nit številnih pogovorov se je vlekla vrednota »poštenost«. Pri vprašanju, če sem poštena, ne zardim. Spraševalcem odgovarjam, da o meni v teh dneh  ne bodo zasledili kaj dosti v medijih, ki v tej volilni kampaniji v glavnem volivce ažurno in “ažurno” obveščajo le o osebnih aferah posameznih kandidatov, v glavnem prvakov strank, medtem ko so programi strank praviloma prezrti.

Štiri ure sobotnega druženja z volivci so mi hitro minile, pa čeprav jim nisem sadila rožič (in prodajala vijolic).

Rokometni klub Loka je v petek igral v gosteh tekmo proti RK Krško, žal so naši izgubili. Tekmo sem spremljala zgolj zato, ker je Jan zagnan rokometaš in jo je gledal po televiziji. Brez skrbi – ne bom poročala o sami tekmi. Meni so mnogo bolj ostale v ušesih besede enega od funkcionarjev kluba, ki je med polčasom v razgovoru z novinarjem povedal, da je klub pred bankrotom. Ali to pomeni, da bo konec dolgoletne tradicije rokometa v Škofji Loki?

Rokomet je šport, ki je v Škofji Loki zelo dobro organiziran vse od nižjih razredov osnovne šole naprej. Številni dečki so ob rokometu odraščali v fante in može in prav zaradi rokometa svoj prosti čas koristno preživljali. Tudi moj Jan odrašča ob rokometu.

Različni strokovnjaki si belijo glavo, kakšnih prijemov in projektov bi se lotili, da bi odraščajočo mladino »potegnili« z ulice in izpred računalnikov. Rokomet je v Škofji Loki uspešno poskrbel za izvajanje takega »projekta«, zato upam, da ga ne bomo pustili ugasniti.

Včeraj (v soboto) naj bi padla dokončna odločitev o sodelovanju v 1. ligi za člane (oprostite, zapisati bo morala iz “NLB Leasing prve lige”). Loka se po lanskem četrtem mestu poslavlja. Zaradi pomanjkanja denarja.  Kaj bo z mlajšimi?

Tole je zelo hiter zapis, ker se odpravljam na Mestni trg, da zasedem svoj prostor ob stojnici. Zunaj je hladno in megleno in ne vem še, kaj bom oblekla. Rekli so mi, naj ne pretiravam, da ne bi bila preveč podobna kakšni medvedki in da bi bilo potem potrebno fotografije preveč obdelovati s Photoshopom. Moj odgovor žal ni primeren za v javnost.
Zdaj pa hitra napoved. V sredo zvečer bom imela predstavitev kandidature v Kašči. Podrobnejše vabilo sledi.

p.s.: ko smo že pri medvedkah: ena zares dobra kandidatka za poslanko, Andreja Škrabec, ima na Twitterju vzdevek @medvedjalady. Ribnica pač…

Jutri, v soboto, 19.11., bom od 9.00 naprej tudi sama ob stojnici na Mestnem trgu v Škofji Loki. Da se dam malo videti mimoidočim (in da pofirbcam za ostalimi kandidatkami in kandidati).

Ne bom prvič  “na ogled”, in si tako nekoliko lažje popevam Prodajalko vijolic.

In še poziv: ne hodite MIMO mene ….