Tina Teržan

Danes sem si v službi namesto malice privoščila kavo z znancem. Pogovor z njim me ni pustil hladne. No, no, da ne bo napačnega razumevanja – najin pogovor ni imel pravzaprav nobene povezave z najinim stanjem duha, pa čeprav sva govorila o duhovih.
Gre za to, da me je pravzaprav razžalostilo dejstvo, ki mi ga je zaupal mladi podjetnik, Ločan. Povedal mi je, da ima vedno pogosteje na sprehodih s svojima otrokoma po Škofji Loki občutek, da se sprehaja po mestu duhov. Ne more razumeti, kako da v našem  mestu v zadnjih desetih letih ni opaziti nič novega. Razgovoril se je na temo turizma: v Loki hotela sploh ne potrebujemo, saj turistom nimamo kaj ponuditi. Minili so časi, ko bi se turist zadovoljil s stacionarnimi počitnicami, na katerih bi gledal le stare fasade, pa še teh ne more občudovati ob dobri jedači, saj v starem jedru nimamo niti ene dobre gostilne. Pa to, da nimamo bazena, pa na primer adrenalinskega parka, … In vprašanja o tem, ali mi je kot občinski svetnici kaj znano, ali ima občina kak strateški dokument, v katerem bi bilo jasne razvojne usmeritve, zakaj se nobena od napovedanih investicij (trgovski centri, stanovanjska pozidava Kamnitnika,…) ne izvaja. In za konec njegovo razmišljanje o tem, da se namerava preseliti v Ljubljano.
Glede na predhodna dejstva  razen na »lokalpatriotizem« nisem našla nobenega prepričljivega argumenta, da bi ga skušala odvrniti od teh misli.