Tina Teržan

Pridno zbiram podpise podpore. Tudi na improvizirani stojnici pred Upravno enoto (da bo nekaterim bolj jasno: nasproti Mihola). Če bom zmogla, bom tam tudi v sredo, 1.9., in soboto, 4.9. – v sredo od okrog 15.00 dalje, v soboto od okrog 9.00 dalje.

Dobra volja je najbolja

Spoštovani,

Potrebujem vašo pomoč. Prosim vas, da s svojim podpisom podprete mojo kandidaturo na letošnjih volitvah za škofjeloškega župana.

Zakaj želim postati županja? Ker Škofja Loka potrebuje spremembo, in to na bolje. Naslednja leta bodo težka za občino, mnoga podjetja, javne službe in društva, predvsem pa za veliko ljudi. Zato bo potrebno na občini precej bolj skrbno gospodariti kot do sedaj. Prepričana sem, da sem s svojimi izkušnjami in znanjem temu dorasla.
Že danes, še preden sem uradno kandidatka in preden se je kampanja sploh začela, bi rada obljubljala lepe nove objekte, asfalt in občinske subvencije. A moram že danes obljubiti samo trdo delo, skrb za občinski proračun in spoštovanje do občank in občanov.
Če se strinjate, da moramo v Škofji Loki začeti na nek način znova, vas prosim, da si vzamete čas, z osebnim dokumentom v času uradnih ur obiščete Upravno enoto in podpišete obrazec podpore moji kandidaturi za županjo. Izpolnjen obrazec mi lahko pošljete na domači naslov (Groharjevo naselje 31, 4220 Škofja Loka) ali pa mi ga pustite v trgovini Trava, ki je v neposredni bližini Upravne enote.

Hvala že v naprej in lep pozdrav,
vaša Tina

p.s.: spodaj je naveden čas uradnih ur škofjeloške Upravne enote.

ponedeljek od 7.30 do 15.00 ure
torek od 7.30 do 15.00 ure
sreda od 7.00 do 17.00 ure
petek od 7.30 do 13.00 ure
prva sobota v mesecu od 8.00 do 12.00 ure.

V sredo, 18.8.2010, ob 11. uri, sem inela v prostorih Galerije Ivana Groharja v Škofji Loki novinarsko konferenco. Predstavila sem svojo kandidaturo za županjo občine Škofja Loka s podporo volivcev.
Pomagala sta mi Mana Veble Grum in Nejc Brodar (Hvala!), ki sta se prav izkazala.

O novinarski konferenci v Delu
V Gorenjskem glasu
Na Radiu Sora

Čeprav so v Škofji loki velike potrebe po dodatnih prostrorih, namenjenih starejšim občanom, smo na nadaljevanju seje občinskega sveta predpretekli četrtek svetniki zastavili toliko vprašanj, da se je predlagatelj – župan Drakseler odločil, da točke ne bo dal na glasovanje. Tokrat se je, poleg pripravljalcev prostorskega dokumeta, seje udeležil tudi predstavnik investitorja g. Kumer (meni znan kot nekdanji direktor Tehnika).
V razpravi je vsem postalo jasno, da za nas najbolj interesantna investicija – to je izgradnja doma starejših občanov in varovanih stanovanj – nikakor ni prioriteta investitorja. Iz odgovorov smo lahko celo ugotovili, da obstaja velika verjetnost, da se realizacija tega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta za zahodni del nekdanje vojašnice časovno zamika za 5 do 10 let. To pa je bistveno odstopalo od napovedi iz gradiva, ki smo ga obravnavali konec leta 2007, ko so napovedovali izgradnjo do leta 2010.
Tudi izražene zaskrbljenosti svetnikov o prometni ureditvi območja Partizanske ceste prisotni niso uspeli ovreči. Nasprotno – dvom se je še povečal, saj smo ugotovili, da načrtujejo  le en izvoz iz podzemne garaže, v kateri je previdenih več kot 400 parkirnih mest. In to na Partizansko cesto. Kaj bi o pomenilo za promet ob jutranji konici?
Prav tako so ostala neodgovorjena vprašanja o tem, zakaj se je število stanovanjskih enot za trg povečalo s 150 na 240. Nihče od pristnih se tudi ni trudil odgovoriti na vprašanja o tem, ali ima Škofja Loka zadostne kapacitete vrtcev, šol, zdravstvenih storitev za tako povečan obseg števila prebivalcev.
Prav je, da gradiva nismo potrdili. A to seveda tudi pomeni, da je »žarek upanja«, da bomo v Škofji Loki v bližnji prihodnosti rešili problem pomanjkanja  ustreznih prostorov za domovanje starejših občanov, ugasnil kar za nekaj časa. In ne morem se znebiti občutka, da si župan tega problema ne postavlja med svoje prioritetne naloge.

Danes sem si v službi namesto malice privoščila kavo z znancem. Pogovor z njim me ni pustil hladne. No, no, da ne bo napačnega razumevanja – najin pogovor ni imel pravzaprav nobene povezave z najinim stanjem duha, pa čeprav sva govorila o duhovih.
Gre za to, da me je pravzaprav razžalostilo dejstvo, ki mi ga je zaupal mladi podjetnik, Ločan. Povedal mi je, da ima vedno pogosteje na sprehodih s svojima otrokoma po Škofji Loki občutek, da se sprehaja po mestu duhov. Ne more razumeti, kako da v našem  mestu v zadnjih desetih letih ni opaziti nič novega. Razgovoril se je na temo turizma: v Loki hotela sploh ne potrebujemo, saj turistom nimamo kaj ponuditi. Minili so časi, ko bi se turist zadovoljil s stacionarnimi počitnicami, na katerih bi gledal le stare fasade, pa še teh ne more občudovati ob dobri jedači, saj v starem jedru nimamo niti ene dobre gostilne. Pa to, da nimamo bazena, pa na primer adrenalinskega parka, … In vprašanja o tem, ali mi je kot občinski svetnici kaj znano, ali ima občina kak strateški dokument, v katerem bi bilo jasne razvojne usmeritve, zakaj se nobena od napovedanih investicij (trgovski centri, stanovanjska pozidava Kamnitnika,…) ne izvaja. In za konec njegovo razmišljanje o tem, da se namerava preseliti v Ljubljano.
Glede na predhodna dejstva  razen na »lokalpatriotizem« nisem našla nobenega prepričljivega argumenta, da bi ga skušala odvrniti od teh misli.

Škofja Loka nujno potrebuje dodatne prostore za starejše občane. Tako varovana stanovanja kot tudi domovsko oskrbo. Iz izkušnje iz razširjene družine mi je jasno, da so čakalne vrste za dom v Stari Loki predolge in neprijazne – tako do starostnikov, ki to storitev želijo in potrebujejo, kot tudi do sorodnikov, ki v današnjem tempu življenja ne morejo zagotoviti zadostne oskrbe za te ljudi.
»Žarek upanja«, da se bo na tem področje v bližnji prihodnosti obrnilo na bolje, nam je zasvetil konec leta 2007, ko smo na občinskem svetu podprli pobudo o gradnji novega doma starejših občanov in okoli 30 varovanih stanovanj v zahodnem delu nekdanje vojašnice. A že takrat sem imela v razpravi občutek, da nam investitor prodaja mačka v žaklju, saj je vzporedno z izgradnjo tega programa predlagal tudi izgradnjo novih večstanovanjskih objektov. Iz zapisnika s seje občinskega sveta, ki je bila novembra 2007 je jasno, da so tako člani odbora za okolje in prostor, kot tudi številni svetniki pozivali župana, da je potrebno pred umestitvijo tako goste poselitve na to območje pripraviti koncept razvoja družbenih funkcij, kot tudi ustrezne infrastrukture (zlasti prometne), da ta poseg v prostor ne bo poslabšal pogojev bivanja prebivalcem Partizanske ceste in širšega območja.
Na četrtkovem (26.2.2009) nadaljevanju seje občinskega sveta se bomo moral  svetniki opredeliti do gradiva Občinski podrobni prostorski načrt za zahodni del vojašnice. V gradivu, ki smo ga prejeli, ni moč najti niti enega samega komentarja, kaj šele temeljite analize, kaj bo pomenila načtrovana pozidava za ta prostor. Gradivo le navaja, da so vse odločitve obravnavane in sprejete na Komisiji za potrditev urbanističnih rešitev in idejne arhitekturne zasnove objektov na celotnem območju Kapucinskega predmestja, ki jo je je imenoval župan. Kdo so so člani komisije, kakšne so njihove pristojnosti, katere variante so obravnavali, zakaj so izbrali prav to, ki jo imamo v gradivu – to je vrsta vprašanj, na katere mi na Odboru za gospodarjenje z nepremičninami, opremljanje stavbnih zemljišč in stanovanjsko gospodarstvo ni znala odgovoriti nobena od prisotnih strokovnih sodelavk občinske uprave.
Ker gre za pomemben poseg v prostor, me je zanimalo, če so se pri pripravi prostorskega načrta povezali s prebivalci, ki jih projekt najbolj zadeva. Prvi odgovor uslužbenk občinske uprave je bil, da so bili sestanki s predstavniki vseh hišnih svetov ob Partizanski cesti, a ko sem prosila, če nam lahko dostavijo kopije zapisnikov, da bomo lahko prebivalcem ustrezno odgovarjali v primeru pritožb, sem nazadnje ugotovila, da je bila mogoče vključena v pripravo dokumenta le ena občanka s tega področja.
Največji dvom v to, kako glasovati, mi je zbudila informacija iz razprave, v kateri je bilo poudarjeno, da bo lahko investitor dobival gradbena dovoljenja postopno, za vsak posamezen objekt in  ugotovitev strokovnih služb, da investitorja pravzaprav z ničemer ne zavezujemo k temu, da bo prioritetno zgradil dom starejših občanov in varovana stanovanja, nato pa bo začel z gradnjo stanovanj za trg. To pa pomeni, da se nam prav lahko zgodi, da bo investitor zgradil stanovanja za trg, ki jih ne bo uspel (glede na trenutno situacijo) prodati tako ugodno, kot bi jih pred letom dni in zato ne bo imel potrebnih finančnih sredstev za gradnjo doma, ki je vendar naša prioriteta.
Brez analize, kaj pomeni dodatna poselitev za področje predšolskega varstva, šolstva, zdravstva,…, brez predstavitve ustrezne prometne ureditve in predvsem brez tega, da se zagotovi izgradnja doma starejših v prvi fazi, predlaganega gradiva ne bom podprla.

Zimske počitnice so prišle (in skoraj odšle), vzela sem dopust in  evo, moj Vid je spet zbolel. Ko sem v nedeljo brskala po internetu in iskala telefonsko številko dežurne ambulante v Zdravstvenem domu Škofja Loka, sem po naklučju našla tudi spletno stran, na kateri je objavljeno Poročilo in Povzetek revizijskega poročila Podeljevanje koncesij v zdravstvu – Občina Škofja Loka iz decembra 2008.

Računsko sodišče je občini izreklo mnenje s pridržkom, saj je ugotovilo, da je občina Škofja Loka v obdobju 2000-2006 podeljevala koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe brez strateškega dokumenta, v katerem bi občina opredelila dolgoročne usmeritve za razvoj zdravstvenega varstva. Hkrati pa občina tudi ni zagotovila akta, ki bo določal metodologijo za oblikovanje cen pri odaji poslovnih površin v najem za ta namen.

Pa smo spet naleteli na še eno področje, ki se v Loki vodi stihijsko. Torej: pravila o tem, kdaj in komu se dovoli koncesija, niso zapisana, kar pomeni, da je posameznik, ki izkaže interes za to dejavnost prepuščen subjektivni presoji  občinskega uradnika oziroma župana. Drugo opozorilo Računskega sodišča, ki se nanaša na določanje cene najema poslovnih prostorov pa je lahko še bolj problematično, če pravila niso jasna, zapisana in potrjena.

K sreči v Škofji Loki zaenkrat (po moji osebni presoji) zdravstveni sistem deluje normalno. Zdravstveni dom izkazuje v opazovanem obdobju pozitiven izid poslovanja, celo z izraženim trendom naraščanja.

V skladu s prebranim povzetkom revizijskega poročila zdaj nestrpno čakam eno od prihodnjih sej občinskega sveta, na kateri bo župan – v skladu s priporočilom Računskega sodišča – predstavil usmeritve nadlajnega razvoja, vzpostavitve ustreznega nadzora nad vsemi izvajalci osnovnega zdravstva v občini ter zagotovil ustrezne podlage za določanje najemnin. V izogib neprijetnim situacijam (kot je bila na primer tista z zdravnico v Železnikih) bi bilo to smiselno, a glede na ustaljeno prakso v Loki, me skrbi, da bodo tudi tokrat ugotovitve in priporočila revizije raje pometli pod preprogo.

V petek, 13.2.2009, je bila na Mestnem trgu slavnostna otvoritev 34. Pokala Loka. Mislim, da se je tokrat prvič v desetih letih mojega članstva v občinskem svetu zgodilo, da nisem dobila vabila na otvoritev. Ne morem se upreti skušnjavi, da ne bi tega povezovala z mojim jasnim, negativnim stališčem do kapitalskih vlaganj občine Škofja Loka v STC Stari vrh. Pa nič zato. Prireditve, na katerih so zvezde večera Atomik harmonik, z veseljem zamudim.
Mladim športnikom želim obilo dobrih rezultatov in upam, da se bodo v Loki dobro počutili.

V Delovi rubriki Pisma bralcev je bilo včeraj objavljeno pismo izpod peresa prof. dr. Slavka Ziherla. Nanj me je opozoril eden od sodelavcev in ob prebiranju pisma si nisem niti slučajno mislila, da bo pismo naletelo na tak medijski odziv.
Čeprav je pismo naslovljeno predsedniku vlade, se mi je v prvi vrsti to zdelo zelo osebno pismo, pismo, ki prinaša razmišljanja avtorja. Z marsikako od zapisanih misli se strinjam in upam (čeprav bolj upam kot verjamem), da pri naslovniku ne bo naletelo na gluha ušesa.
A ne morem se znebiti občutka, da bi bilo za vse mnogo bolj koristno, če bi modri koalicijski možje sedli za okroglo mizo, se odkrito pogovorili med seboj, sklenili kak kompromis in začeli izpolnjevati pričakovanja tistih izmed nas, ki smo bili septembrskega volilnega rezultata veseli.

Na današnji dan pred 65 leti je bila Škofja Loka odeta v žalost. 50 talcev, ki so jih Nemci ustrelili, da so maščevali smrt pripadnika SS, je visok davek, ki ga ne smemo pozabiti. Komemoracija je potekala po ustaljenem programu, skoraj popolnoma takem, kot poteka zadnjih 35 let, od kar jo – sicer z manjšimi prekinitvami, če se le da redno obiskujem.  Nekoliko me je presenetil izbor slavnostnega govornika dr.  Krpiča, ki  je v glavnem prispeval k osvežitvi zgodovinskega spomina na tiste dni. Svežino so v program vnesle osnovnošolk s točko sodobnega plesa in prav gotovo je tak pristop tudi porok k ohranjanu spomina.
Umetniškega teksta v interpretaciji znanih obrazov (Marko Črtalič, Monika Tavčar, Nadja Strajnar Zadnik) si ne bi drznila komentirati, a pogrešala sem kak verz Kajuha, kot na primer:

»Beli so, beli so češnje cvetovi,
temni, pretemni so talcev grobovi.
Kakor ponosni galebi nad vodo,
taki so pali za našo svobodo.«

V zadnjih tednih je bilo v medijih veliko govora o zaključnem računu za leto 2007, zlasti o glasovanju o njem v državnem zboru. To je namreč jasno pokazalo, kako nekateri poslanci SDS (ne)razumejo, kaj je demokracija.
Tudi naš, loški  parlament bo v kratkem, na nadaljevanju svoje 20. seje obravnaval zaključni račun. Iz gradiva, ki ga sestavlja tudi končno poročilo nadzornega odbora, je ponovno jasno razvidno, da naša občinska uprava na čelu z županom ne zna ustrezno voditi investicij, saj je plan (veljavni proračun za leto 2007) v segmentu naložb realiziran le 65%.
A mojo pozornost in zaskrbljenost je tokrat zbudilo tudi poglavje o računovodskih informacijah.
»Izkaz prihodkov in odhodkov ima negativen rezultat -628.971,33 EUR, izkaz računa fiančnih terjatev in naložb ima negativen rezultat -125.188,00 EUR, izkaz financiranja ima negativen rezultat -43.762,52 EUR, skupni rezultat je tako -797.921,85 EUR. Primanjkljaj  pokrivamo iz pozitivnega salda rezultatov preteklih let.«
Negativni skupni rezultat pomeni 4% realiziranih prihodkov v letu 2007. Še bolj neugoden je podatek, da je minus iz leta 2007 skoraj v celoti »pojedel« skupni saldo rezultatov preteklih let. To pa posledično pomeni, da še eno tako slabo proračunsko leto lahko občino pripelje v rdeče številke.
Na slabo poslovanje loške občine opozarja tudi podatek, da so kratkoročne obveznosti (neporavnani računi) konec leta 2007 znašale kar 2,3 mio EUR, kar pomeni glede na stanje konec leta 2006 povečanje kar za 628.000 EUR (oz. povečanje za 37%). Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je imela  občina Škofja Loka konec leta 2007 kar 320.263 EUR obveznosti, ki so že zapadle, pa jih občina ni poravnala.

Dediščina, ki jo bo župan  Draksler pustil konec svojega mandata torej ne bo le kup obljubljenih in nedokončanih projektov. Upravičeno se mi zastavlja vprašanje: ali bo župan Draksler do konca svojega mandata pripeljal občino do bankrota?

Od včeraj je drugače. Dopolnila sem 44 let.
Tako kot začetek novega leta je tudi rojstni dan priložnost, da človek naredi bilanco in si zastavi  nove naloge in cilje. In prav na vrhu teh mojih ciljev je odločitev, da se moram spet aktivno lotiti pisanja mojega dnevnika.
Potrebovala sem tole »ustvarjalno« pavzo, da se sama s seboj razčistila, da čas, ki ga namenim pisanju, ni obremenitev, ampak da me to ohranja bolj živo. Preveč je stvari se dogaja okoli mene, da bi lahko ostala indifirentna. To ni v moji naravi. Seveda pa moja razmišljanja niso univerzalna in sprejemljiva za vse, zato je pač kaka negativna reakcija okolja nekaj povsem normalnega. Na to, žal, pogosto pozabljam in me nekateri komentarji še vedno prizadenejo.
Tudi vsa moja »dobra« dela niso vedno tako sprejeta. Moji predlogi, ki jih je potrdil tudi Odbor za mladinsko dejavnost in ki naj prispevali k temu, da bi lahko Rdeča ostriga nemoteno delala naprej, so bili interpretirani tako, da me je celo moj nadebudni nečak povprašal, če sem res jaz zahtevala, da ima policija poostren nadzor v okolici Rdeče ostrige.
In tudi moja pobuda, ki jo je potrdil tudi Svet lokalne turistične organizacije Blegoš, da se ugotovi konflikt interesov med opravljanjem direktorske funkcije in lastnim podjetjem, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo, ni naletela le na odobravanja.
A ker verjamem, da razmišljam prav in ker se nekatere stvari v okolju, v katerem živim, morajo spremenijo, želim nadaljevati.